Zgodba ansambla Mikola se je začela pred četrt stoletja. Začetki so bili bolj skromni. Le harmonika, klarinet in bas kitara. Nadaljevali so s pravim triom: harmonika, kitara, bas kitara in pevka. Leta 1990 je Stanko ustanovil kvintet, štiri leta kasneje je s svojimi glasbenimi kolegi že posnel prvo kaseto z naslovom Veselica na vasi. Čas pa teče … Kot bi mignil, je med notami minilo 25 let.

Stanko Mikola ima glasbo prirojeno. Z njo se ukvarja že od malih nog. Klavirsko harmoniko se je začel učiti pri osmih letih in nadaljeval z diatonično. Kar 10-krat je nastopil na Zlati harmoniki Ljubečne in osvojil pet zlatih plaket, eno srebrno ter precej drugih nagrad. Sodeloval je na različnih tekmovanjih po Evropi in v žep pospravil mnoge nagrade. Zdaj že 20 let znanje prenaša na mlajše. Med drugim je ljubitelj motorjev. Kadar mu čas dopušča, zelo rad potuje. 15 let je že zvest svojemu konjičku. Prevozil je Dolomite, Švico, Črno Goro … Predseduje motoklubu Motokrainer, katerega člani so predvsem glasbeniki in ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Prav glasba je njegova največja ljubezen. Z ansamblom je že nekdaj veliko nastopal po Sloveniji in Nemčiji. Bili so prvi, ki so po razpadu Jugoslavije nastopali v Sarajevu in Tuzli. Dogodivščin seveda ni manjkalo.

Dama in gospodje še vedno veliko nastopajo. Predvsem v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Švici. »Ansambel je igral po vseh večjih nemških mestih. Preigrali smo Tirolsko, južno in srednjo Italijo, Švico ter Avstrijo. Nastopili smo v hotelu, kjer so leta 1968 snemali fi lm o Jamesu Bondu. Nekajkrat smo bili nagrajeni na festivalih,« pove Stanko. Pri nas jih boste srečali na kakšni veselici ali ohceti. Poleg
Stanka ansambel sestavljajo še njegova žena Tanja Mikola, baritonist Matej Vučina, kitarist Damjan Loknar in klarinetist Bernard Belina. Pevka Tanja se prav tako kot Stanko navdušuje nad motorji, pozimi pa najraje zaspi zraven kamina. Prva skrb basista Mateja, ki sicer rad pogleda za kakšno gospodično, so bukova drva. Kitarist Damjan je zaposlen v trgovini kot oblikovalec. Menda se boji višine, zato nad kakšnim vlakom smrti ni preveč navdušen. Klarinetist in saksofonist Bernard je profesor klarineta. Igra v orkestru RTV. Ostali člani ansambla upajo, da pride kmalu dan njegove poroke, da bodo lahko dobro pili in jedli.

Nore prigode – nikar jih ne poskušajte posnemati!

»Peljali smo se čez mejo, kar 60 na uro, in nič ustavili. Zapornica je bila dvignjena. Za nami so pridrveli policisti in nas usmerili nazaj proti avstrijski meji ter potem še enkrat na mejo. Šef carine in policije je vprašal, če smo na dirki … Ko smo se vračali iz Nemčije, smo bili še malo pod vplivom prejšnjega večera. S trobentarjem sva natočila gorivo. A v Nemčiji imajo vse ročke v črni barvi, zato sva pograbila kar prvo in že je teklo. Čez čas pomislim: Kaj si ja nor! Točimo bencin in ne nafte! A naš Janez se ni sekiral: Bomo dali pa malo olja zraven, da maže motor, letelo bo pa še bolj …« se spominja Stanko.

Oceni in povej naprej

Sorodno

Komentiranje

Za komentiranje morate biti prijavljeni!