50. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE »PTUJ 2019«

387

Festival narodno-zabavne glasbe na Ptuju je najstarejša in najuglednejša prireditev te vrste v Sloveniji in Evropi. Radio Ptuj se je leta 1969 vključil v praznovanje 1900-letnice prve omembe mesta Ptuja tako, da je organiziral prvi tovrstni festival v Sloveniji. Letošnja prireditev je bila 50. po vrsti.

Z zagotovostjo lahko potrdimo, da je za nami največji praznik slovenske narodno-zabavne glasbe – 50-letnica festivala na Ptuju. Praznovanje sovpada s 1950. obletnico prve pisne omembe Ptuja, zato je 9., 10. in 11. avgusta praznovalo celo mesto, vse prireditve v sklopu festivalskega dogajanja so bile brez vstopnine.

Mesto Ptuj, 2019

Pester in bogat tridnevni program je v mesto privabil številne ljubitelje domače glasbe in seveda mnoge ansamble, ki so skozi pet desetletij soustvarjali zgodbo ptujskega festivala in poskrbeli za nekatere največje uspešnice narodno-zabavne glasbe.

Festival je letos potekal na Mestnem trgu pred Mestno občino Ptuj. Prireditev si je v treh dneh ogledalo več kot 5.000 obiskovalcev.

V nadaljevanju si lahko preberete potek  dogajanja in kakšni  so konični rezultati;

 

Petek, 9. avgusta, ob 19.00: ODŠTEVAMO DO ABRAHAMA (5. desetletje)

Nastopilo je 11 ansamblov, ki so bili nagrajeni v petem desetletju ptujskega festivala (od 2009 do 2018) in so se z izbranimi skladbami potegovali še za uvrstitev med 32 velikih finalistov.

Leto 2009 – Le srcu je treba verjeti) – ans. Pajdaši

Leto 2010 – Naj ne beži mlados – ans. Dar

Leto 2011 – Akordi ljubezni – ans. Akordi

Leto 2012 – Srčni muzikant – ans. Petka

Leto 2013 – Da bi nekdo – ans. Naveza

Leto 2014 – Ko polko vrežem – ans. Vikend

Leto 2015 – Kdor jo rad ima – ans. Žargon

Leto 2016 – Izginile so sanje – ans. Prleški kvintet

Leto 2017 – Mladost se ne ponovi – ans.  Mladi Pomurci

Leto 2018 – Kot reka svobode – ans. Boršt

Leto 2018 – Domačija – ans. Zadetek

Glasove so zbirali v spletnem glasovanju, dodali so jim še glasove gledalcev na prizorišču. Tako je bila izbrana za naj festivalsko vižo petega desetletja Festivala NZG Ptuj »Ko polko urežem« (G. Gramc, V. Šolinc, G. Gramc) v izvedbi ansambla  Vikend. Ansambel in avtorji so prejeli posebno plaketo. Še pet ansamblov pa se je uvrstilo v veliki finale.

Ansambel Vikend

 

Sobota, 10. avgusta – Odprti festivalski oder

Ob 14. uri je bila v prostorih Mestne občine Ptuj javna okrogla miza o narodno-zabavni glasbi, o festivalih in prihodnosti te zvrsti glasbe. Organizatorji so jo provokativno imenovali »Festivali narodno-zabavne glasbe – včeraj, danes in … nikoli več?«. Vabljeni so bili organizatorji festivalov, avtorji glasbe in besedil, predstavniki ansamblov, mediji … Zbralo se jih je več kot 30, razprava pa je trajala uro in pol. Mnenje večine prisotnih je bilo zelo optimistično glede prihodnosti narodno-zabavne glasbe in festivalov.

Od 15. do 22. ure so na velikem odru pred občino igrali ansambli:

ansambel Štrk, ansambel Golobčki, Sanjski muzikanti, ansambel Gregorja Kobala, ansambel Kapljica in  Petovia kvintet. Kljub visoki temperaturi se je zbralo več kot tisoč obiskovalcev.

 

Nedelja, 11. avgusta: Finale, 50 let festivala NZG Ptuj

 V nedeljo, 11. avgusta, je bil na Mestnem trgu še veliki finale – dogodek, kot ga v Sloveniji v vsej zgodovini te glasbe še ni bilo. Mestni trg je bil nabito poln.  Nedeljski večer je bil res nekaj posebnega, saj je bila izbrana tudi naj viža petdesetih let ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe. 32 skladb se je potegovalo za ta laskavi naziv.

 

Skladbe so navedene po vrstnem redu izvajanja.

 

PETO DESETLETJE (2009-2018)

Mladost se ne ponovi – ans. MLADI POMURCI 

Le srcu je treba verjeti – ans. PAJDAŠI 

Kdor jo rad ima – ans. ŽARGON

Izginile so sanje – ans. PRLEŠKI KVINTET

 Ko polko urežem – ans. VIKEND

Srčni muzikant  – ans. PETKA

 

ČETRTO DESETLETJE (1999-2008)

V mojih si mislih vedno ti – ans. KLATEŽI 

Pet minut – ans. ZADETEK

Ne moreš imeti vse – ans. PONOS

Srček moj in srček tvoj – ans. ŠTRK

Poljubi košček kruha – ans. OPOJ

Nisem pozabil – ans. BLAŽA HUTEVCA

 

TRETJE DESETLETJE  (1989-1998)

Po haloških gričih – ans. ŠTAJERSKI BARONI

Najlepše je doma – ans. ZEME

Za dežjem pride sonce – ANS. VIHAR

Za materin praznik – ans. KLATEŽI

 Sinjorina balerina – ans. PRIMORSKI FANTJE

Najmlajši – ans. BRATOV POLJANŠEK

Zelena Štajerska – ans. MLADI PRIJATELJI 

 

DRUGO DESETLETJE (1979-1988)

Štajerc v Londonu – ans. PETKA

Mi mejaši smo pajdaši – ans. PAJDAŠI

Nedeljska maša – ans. PREROD

Te domače viže – ans. FANTJE Z VSEH VETROV

Mi kovači kujemo – ans. ŠTIRJE KOVAČI

 

PRVO DESETLETJE (1969-1978)

Tebi Slovenija – CITA in JOŽE GALIČ ter ans. ZEME

Za materin praznik – ans. VITEZI CELJSKI, IRENA VRČKOVNIK, TANJA MIKOLA in VIKI AŠIČ .

Stari kočijaž – JOŽE KOBLER  in ans. VIKEND 

Tam v vinski kleti – ans. MARKA  ŠTUMPERGERJA

Proti vasi – ans. NALET 

Pridi moj fant – ans. FANTJE Z VSEH VETROV

Stoj še dolgo Ptuj ponosni – ans. PETOVIA KVINTET

Ljubica lahko noč – ans. PETOVIA KVINTET in ans. OPOJ

Fantje z vseh vetrov

 

Ob svečani obletnici se je družba Radio-Tednik odločila ustanoviti Akademijo festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2019. 30 članov glasbene akademije so sestavljali: glasbeni strokovnjaki, uredniki, avtorji, glasbeni ustvarjalci, organizatorji festivalov …

Preposlušali so vseh 32 skladb in za najlepšo »Naj vižo 50-let ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe« izbrali »Te domače viže« avtorja glasbe in besedila Franca Pupisa v izvedbi ansambla Fantje z vseh vetrov. Avtorji skladbe in ansambel so iz rok direktorja Radia-Tednika in festivala Draga Slameršaka prejeli atraktivno plaketo.

 

Borut Pahor, Nuška Gajšek (županja mestne občine Ptuj) ter Drago Slameršak (direktor Radia Ptuj)

Letošnjo častitljivo obletnico ptujskega festivala je na finalnem večeru obiskal tudi predsednik države R Slovenije, g. Borut Pahor, ki je ob podelitvi pisne Zahvale organizatorjem najstarejšega festivala v R Sloveniji, družbi Radio-Tednik Ptuj izpostavil, da je ravno narodno-zabavna glasba tista, ki povezuje rojake v zamejstvu in diaspori tako v Evropi kot tudi na drugih koncih sveta.

Zato tudi država R Slovenija dolguje vsem, ki ustvarjajo ali poustvarjajao veliko Zahvalo, kot poklon slovenski pesmi, slovenski kulturni dediščini in identiteti.

 

Komentarji